SAM_5796

Z jogo sem začela, ko se se pojavile bolečine in okorelost, ki sem jih najprej pripisovala vkleščenju bedrnega živca (išijas). Ker sem na spletu prebrala, da je joga lahko zelo blagodejna za to tegobo, sem se torej odpravila v bližnji joga studio. Učiteljica, ki je imela tudi sama težave s hrbtenico, me je vzpodbudila, naj se jim pridružim. Posnemala sem njo in ostale učence, precej neelegantno zavzemala različne položaje in se počutila kot najbolj negibčno bitje na svetu, ki se ne zmore dotakniti niti prstov na nogah. Vendar sem nadaljevala. Včasih tudi malo na silo, za kar zdaj vem, da ni bilo ravno najbolj pametno (prineslo mi je samo nepotrebne bolečine in utrujenost). Naučila pa sem se nekaj osnovnih položajev in jih začela vaditi tudi doma. To zdaj počnem vsakodnevno in je del moje dnevne rutine.

Ena glavnih lekcij, ki mi jih je prinesla moja bolezen je ta, da sem začela bolj poslušati lastno telo. Preko joge sem tako na primer spoznala, kateri položaji mi najbolj odgovarjajo in izboljšujejo mojo gibljivost in splošno počutje. Sem pristaš osebnega eksperimentiranja. To, da je joga dobra za vse in vsakogar, pač ne drži. Nekatere poze so morda lahko zelo primerne za eno osebo, za drugega pa ne bodo učinkovite ali so lahko celo nevarne (sploh, če ima oseba kako poškodbo ali določeno bolezen). Potrebno se je zavedati, da ima le malo joga učiteljev izkušnje in znanje o avtoimunih boleznih in le redko vedo, kako fizični napor  vpliva na telo pri takih obolenjih. Zaupam lahko torej le sebi in vadbo sem se naučila prilagoditi tako, da ima zame osebno pozitiven učinek. Moj cilj nikakor ni, da bi postala jogi ali se zmogla zviti v presto. Vadim zato, da si ohranjam gibljivost in zdravje, hkrati pa je zame to tudi neke vrste meditacija in vadba pozornosti.

‘Moja’ joga je precej lahkotna in nenaporna (hatha joga). Obsega nekje 20-30 minut vsako jutro (zjutraj je okorelost bolj očitna in mi jo tako zmanjša oz. odpravi), naredim pa jo tudi, če se pojavijo bolečine ali rigidnost preko dneva. Zdaj, ko se počutim veliko bolje kot pred letom dni, nisem več tako odvisna od vadbe in jo včasih tudi preskočim ali pa zamenjam za krajšo meditacijo.

Tile položaji mi še posebaj odgovarjajo:

Sem pa zadovoljna tudi, da se lahko zdaj prstov na nogah dotaknem brez težav! Pravzaprav tako gibčna, kot sem danes, nisem bila še nikdar v življenju…

SAM_5775
Pri jogi pa včasih malo preveč aktivno sodeluje tudi moj kuža Mr. Boggles.