DSCN1401

Če bi mi rekli, naj z eno besedo povzamem svojo avtoimuno bolezen, bi izbrala ‘shit’. Tudi to, da sem nosilec gena, ki ga ima le 8% populacije, bi opisala s to isto besedo. Mogoče je skrajni čas, da začnem igrati EuroJackpot…Odkrito rečeno, izkušnja avtoimune bolezni, ali katerekoli kronične bolezni, je težka. Kerry Jeffrey jo opiše kot travmatično. Avtoimune bolezni si ne bi nikdar sama izbrala in nikomur je ne privoščim.

Sem pa zdaj že v fazi sprejemanja in pogosto razmišljam o vseh izkušnjah ter prepoznavam stvari, ki sem si jih naučila preko bolezni in obvladovanja simptomov. Mislim, da je bila – poleg avtoimune paleo diete – sprememba razmišljanja tisti dejavik, ki je pomembno prispeval k mojemu izboljšanju stanja.

Potrebno je pač živeti v sedanjosti in narediti čim več z materialom, ki nam je na voljo. Vedno so tudi pozitive.Ko reflektiram o svojih do sedanjih izkušnjah s spondiloartritisom, bi izpostavila telih pet sončkov:

  • Vzpostavila sem boljši odnos do svojega telesa. Pred nastopom simptomov sem bila precej nepovezana s svojim telesom. Bila sem sicer aktivna, vendar pa sem doživljala telo bolj kot orodje. Zdaj skrbim zanj in ga čutim kot izredno pomemben del sebe. Hvaležna sem, da je zmoglo vse do sedanje tegobe in vem da dela sto na uro, da bi obvladalo vse težave in neravnovesja.
  • Bolj uživam v hrani in kuhi. Pred boleznijo je bila hrana le gorivo (in pa hedonistični užitek – kar je še vedno). Zdaj je predvsem zdravilo. Vsak obrok je kot mala meditacija. Priprava hrane pa je postala zabavno opravilo, za katerega vem, da mi bo prineslo rezultate, ki si jih želim.*Priznanje: no ja, so tudi dnevi, ko si želim, da bi mi priprava hrane vzela manj časa in ni vse tako rožnato.*
  • Preko avtoimune bolezni sem bolje spoznala sebe in svojo notranjo psihologijo. Morala sem se soočiti s stem, da se bolezen pri meni ni začela kar čez noč (mislim, da začetki segajo v leto 2010, ampak o tem kdaj drugič). Na dan pa so prišle tudi nekatere moje karakteristike, ki bi bile drugače morda neizražene. Zdaj, ko se jih bolj zavedam, lahko na njih tudi delam.Nič mi ni več skrito.
  • Spoznala sem pomen odnosov in bližine ljudi, ki so mi pomembni. Ko sem bila fizično odvisna od pomoči in ranljiva, je bilo neprecenljivo to, da so bili ob meni ljudje, ki so me podpirali. Zdi se mi, da sem zdaj pripravljena veliko več vložiti v odnose in delati na njih ter jih ne jemljem kot same po sebi umevne. Odnosi so tudi eden izmed razlogov, da sem se odločila za selitev iz jugo-vzhodne Azije nazaj v Slovenijo (ampak o tem kdaj drugič).
  • Avtoimuna skupnost, ki sem jo našla na spletu, je polna čudovitih ljudi, ki ves čas brezplačno delijo svoje znanje in izkušnje. So resnični ljudje, ki razumejo moje (včasih nenavadne) izkušnje, saj gredo sami čez podobne stvari. Preko njih sem tudi spoznala avtoimuno paleo dieto (AIP) in se začela postavljati na noge. In ne nazadnje, bili so inspiracija, da sem začela s temle pisanjem.