img_3725- pandora
Nazaj h koreninam ali k preveč omejitvam?

Če je že paleo dieta precej restriktivna, je avtoimuni paleo (AIP) protokol še bolj. Večkrat naletim na paleo recept, ob katerem se mi pocedijo sline, pa potem vidim, da vsebuje sestavine, ki jih (še) ni v mojem repertoarju. Največkrat gre za jajca, semenke, oreščke, paradižnik in podobno. Zakaj bi se nekdo sploh odločil za tako omejen način prehranjevanja? In kakšne so lahko posledice? Konec koncev zdrava pamet narekuje, da bo ob tem, ko se izloči toliko skupin živil, lahko v telesu prišlo do nekakšnega pomanjkanja.

Razlika med nekom, ki se prehranjuje na določen način zaradi zdravstvenih razlogov in nekom, ki ga vodijo drugačni motivi (npr. izguba teže), je precejšnja. Zaužitje glutena ali mleka lahko pri meni trenutno povzroči hudo reakcijo in me pahne nazaj v svet bolečin (*to teorijo sem enkrat že preverila). Vendar pa je potrebno poudariti, da avtoimuna paleo dieta (v svoji osnovni obliki) ni mišljena do konca življenja. Ko je telo pripravljeno (torej, ko so si prebavila zadostno opomogla), je potrebno začeti razmišljati o sistematičnem uvajanju nekaterih živil. To je pomembno ravno zato, da ne pride do morebitnega pomanjkanja nekaterih vitaminov in mineralov, kar bi lahko vodilo v dodatne zdravstvene težave. Vendar pa je v bran AIP protokola treba reči tudi, da če ga izvajaš pravilno, do teh pomanjkanj najbrž ne bi smelo priti – sploh če uživaš dovolj kvalitetne zelenjave, kostno in mesno juho, notranje organe živali,  dovolj omega 3 maščob. Osebno mislim, da se zdaj prehranjujem bolj uravnoteženo kot sem se kot vegetarijanka, pojem pa tudi več sadja in zelenjave, kar je ironično. Kot prebiram v literaturi in na spletu, so nekateri na osnovnem AIP protokolu tudi več let in ne izpostavljajo večjih težav.

AIP je torej način hranjenja, ki je primeren za ljudi, ki imajo določene avtoimune težave in avtoimune bolezni (multipla skleroza, revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis in drugi spondiloartritisi, celiakija, fibromialigija, Hashimotov tiroiditis in druge avtoimune bolezni ščitnice, lupus, vnetne črevesne bolezni, alergije ipd). Gre za precej restriktiven način hranjenja, ki se mu sama ne bi podvrgla, če ne bi bila v to res prisiljena. Tranzicija, tako mentalna kot fizična, ni vedno lahka. Sama sem imela prvi mesec precej hudo diarejo (zdaj grem pa res na osebni nivo!), ki pa je potem prešla. Da raznih skomin, ki so mejile na reakcije odtegnitve droge pri odvisniku, niti ne omenjam.

Nekateri avtorji tudi predlagajo, da oseba najprej poizkusi 30 dni paleo diete in opazuje, kako na simptome vpliva tako prehranjevanje. Nekaterim že to zelo pomaga ali celo zadostuje. Sama sem izkusila občutno izboljšanje simptomov na paleo dieti, ki pa sem jo potem še nadgradila. Sledeči članek je precej informativen in govori tudi o pomenu postopne tranzicije, da ni telo na začetku v prevelikem šoku (kot je bilo najbrž moje – sorry telo): https://chriskresser.com/5-steps-to-personalizing-your-autoimmune-paleo-protocol/

Cilj pa je, da v končni fazi razvijemo način prehranjevanja, ki nam osebno najbolj odogovarja. Nekakšno adaptirano verzijo paleo ali AIP protokola. Nakaj kar deluje za nas osebno, pa morda ne sodi v okvirje standardne defincije. Nekateri lahko uživajo jajca in celo jogurt, drugim to ne uspe. Nekateri ne dobijo reakcije, ko zaužijejo krompir ali beli riž, drugi jo. Ko je telo pripravljeno, je potrebno pač počasi začeti z eksperimentiranjem.

Ta teden sem si tako kupila knjižico Eileen Laird, ki je nekakšna mini zvezdnica AIP skupnosti in njeno znanje zelo spoštujem, z naslovom ‘Reintroducing foods on the autoimmune paleo protocol’. Čutim namreč, da je čas, da začnem z uvajanjem nekatere hrane, ki je dovoljena po paleo principu, ne pa  v okviru AIP, in bi moje telo najbrž lahko dodatno podprla (če seveda nanjo ne razvijem reakcije). Tako da me v naslednjih mesecih čaka novo poglavje AIP-ja: faza ponovnega uvajanja izločenih živil, ki bo potekala zelo postopno.

Moram pa tudi odkrito reči, da nekateri ne dosežejo remisije na AIP dieti in se zato poslužujejo kombinacije različnih pristopov hranjenja (low-FODMAP, GAPS, WAHLS/PALEO). Tudi sama še ne vem, kaj je moj optimum in vsak dan izvem kaj novega ter dobim nove ideje o tem, kaj še lahko storim. Pot še zdaleč ni končana.

Je torej paleolitska prehrana prava za vas? Odgovor vam lahko posreduje samo vaše telo. Vendar pa mu morate dati dovolj časa, da na prehrano lahko res odreagira.