20140808_131928

Ime mi je Urša. Pri 34. letih sem bila kot strela z jasnega soočena z avtoimunim obolenjem, za katerega z vidika medicinske znanosti ni zdravila. Prvi del moje zgodbe gre nekako takole: več mesecev sem imela neprekinjene bolečine in okorelost  v hrbtenici, bolečina je sevala tudi v noge. Magnetna resonanca je pokazala vnetje sakro-iliakalnega sklepa in genetski test za HLA B27 je bil pozitiven, kar je nakazovalo na bodisi reaktivni artritis bodisi ankilozirajoči spondilitis. Revmatologinja mi je predpisala protivnetna zdravila in me naročila na ponoven pregled čez mesec dni.

Na osebni ravni je diagnoza pomenila nekakšno olajšanje. Končno sem izvedela, kaj je z mano narobe, kaj se dogaja v mojem telesu. Zame je bil to začetek novega poglavja. Začela sem raziskovati in prebirati literaturo s področja avtoimunih bolezni, prehrane, prehranskih dodatkov, življenjskega stila. Zbirala sem zgodbe drugih, ki so imeli podobne izkušnje in se jim je uspelo izzviti iz okov brezupa in bolečine. Naj poudarim, da ne nasedam praznim upom in komercialnim trikom ter imam tudi sama zdravstveno izobrazbo, zato sem bila pri prebiranju kritična.

Popolnoma sem spremenila svojo prehrano in prešla iz vegetarijanske prehrane (vegeterijanka sem bila 22 let) na avtoimuno paleo (AIP) dieto. Vključila sem ribje (in kasneje krilovo) olje. Začela sem z jogo in meditacijo. Simptomi so se močno omilili in pri naslednjem pregledu so krvni testi pokazali občutno izboljšanje vnetnega stanja (na presenečenje revmatologinje, ki je tako ukinila zdravila). Nadaljevala sem s svojim raziskovanjem in eksperimentiranjem.

Trenutno (še) nisem povsem brez simptomov*, vendar pa je prišlo do občutnega izboljšanja, ki mi omogoča polno življenje, s katerim sem zadovoljna. Ne jemljem tudi nobenih zdravil. Ni pa to življenje enako tistemu, ki sem ga imela prej. To je nekaj, s čimer se še vedno soočam in tudi žalujem – psihološki vidik avtoimunih bolezni, ki je najbrž poznan mnogim in je poseben del te poti.

So pa tudi dnevi, ko se počutim čudovito, bolj zdravo kot kdajkoli prej!

Svoja spoznanja in izkušnje bi rada podelila z drugimi, saj se zavedam, kako pomemben je občutek, da nismo sami in da obstajajo rešitve. ❤

*Od februarja 2017 imam tudi obdobja brez simptomov.